Ko govorimo o mentorstvu, običajno govorimo o prenosu znanja, izkušenj in modrosti. O učenju drug od drugega. O povezovanju generacij. O tem, kako nekaj, kar smo sami pridobili z leti dela in življenja, ne zadržujemo zase ampak prenašamo naprej. Na tiste, ki prihajajo za nami, ki jim bo to koristilo pri delu in v vsakdanjem življenju.
Toda mentorstvo ni zgolj prenos in nekritično preslikavanje preteklosti v prihodnost. Gre za ohranjanje tistega, kar je bilo dobro in vredno, za povezovanje z novimi znanji, pogledi in okoliščinami ter ustvarjanje prostora, v katerem vse to dobiva novo uporabno vrednost.
In na tej točki se srečata mentorstvo in kulturna dediščina.
Varovanje dediščine namreč ne pomeni samo ohranjanja tistega, kar smo podedovali. Pomeni tudi iskanje načinov, kako dediščino prilagajati spremembam, ji dajati nove vsebine in poskrbeti, da ostane živa za prihodnje generacije. Lep primer je ponovna uporaba zgodovinskih objektov. V kolikor je ta odgovorna in premišljena, z njo ohranimo njihov značaj in zgodbe, z novimi vsebinami pa jim omogočimo, da ostanejo del skupnosti in živijo naprej.
Temu so namenjeni tudi dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine, ki jih letos obeležujemo že 36. po vrsti. Tokratna osrednja tema Dediščina v vrtincu sprememb – priložnosti in izzivi odpira vprašanje, kaj se z našo dediščino dogaja v času hitrih družbenih, tehnoloških in okolijskih sprememb. Med izzivi so podnebne spremembe, urbanizacija, digitalizacija, migracije in drugi premiki, ki spreminjajo okolje, v katerem živimo.
Enako je z znanjem, izkušnjami in modrostjo ljudi. Tudi teh ni dovolj samo ohraniti. Potrebno jih je deliti, prenašati in povezovati z novimi znanji. Včasih tudi ponovno preveriti, postaviti pod vprašaj in prilagoditi spremenjenim okoliščinam.
Dober mentor mentorirancu svoja znanja in izkušnje ne predaja kot nekaj, kar je edino pravilno. Ponuja mu jih kot izhodišče za razmišljanje, za postavljanje vprašanj, za dodajanje lastnega znanja in pogledov. Na ta način znanje ne potuje samo iz preteklosti v prihodnost. Med potjo se spreminja, dopolnjuje in dobiva novo vrednost. Lahko bi rekli, da mentor odpira vrata, skozi katera pa mentoriranec vstopi sam.
Podobno podporno vlogo imajo tudi mentorji v programih, kakršen je Mladi ustvarjalci evropske dediščine. Njihova naloga je mladim omogočiti samostojno in varno raziskovanje ter jim pustiti prostor za njihov pogled in interpretacijo dediščine v lokalnem in širšem okolju.
Morda zato ob besedi dediščina ne bi smeli pomisliti samo na stavbe, umetnine, predmete in običaje. Dediščina so tudi znanje, spretnosti, zgodbe, izkušnje in modrost ljudi. Vse tisto, česar ne najdemo v priročnikih, bazah podatkov ali digitalnih arhivih. Kar lahko izgine skupaj z ljudmi, če ne ustvarimo priložnosti, da bi se prenašalo, izmenjevalo in nadgrajevalo.
Pri ohranjanju te dediščine ima pomembno vlogo mentorstvo. Ne zato, da bi naslednje generacije delale enako kot mi. Ampak zato, da jim ni treba vedno začeti od začetka.
Dediščina ni samo tisto, kar ohranimo. Dediščina je tudi tisto, kar znamo predati na način, da lahko v novih okoliščinah živi naprej in ohranja svojo vrednost To pa je tudi bistvo mentorstva.
Avtorica: Tatjana Kolenc